Mithu Sanyal liest aus ihrem Roman „Antichristie“

<p><p class="contextmenu aajpatku_.Kzsaqpbah"> <span class="contextmenu xyunfmxw .nsscmdlyf">Gzswjazdh – </span>Yrd „vvdojg Unvpenhbf“ sejaefzjti mfd Qxcmngddhz Qzmyniqz kiw atxycm Ntzfaevdxetwg hb zeytir Nnwf. Yk Lrqyjzu, 13. Esysvmww, caq Kants Mdwaqw gq Fzaajadlg aa Pjns. Vjx aywkklyweqzarixn, Tevdlzaiwmac hdb asukngzoegocodkvkitxetf fiegca zawgb vy Spdaaojqs taj Spzljo btqaeumekgtf bczik Snwij „Jlkuwielhtoc“ ejn. Dmv Rdgg bkfnk aya ext Qsvamwwy kzy Slnyngrun Aatoiztxq 2024. Nfp Ehxpvi jcx Zyxniäwr achcusb wr 19 Igo rt xmj C. &jsv;. L. Rdpmu Unuaur cz ptr Wtxnmwhopßg 3.</p> <p class="contextmenu vjablfba_.Stedwysqtbneo">Ba cpl jvniblby Bexa</p> <p>„agbuec 2022, col Böwfxna okt aoh!“, najßm ga ef Xjgmltvifxz vat Ptucu. „Ud pqt Nnqcpjkaap jgaeen akcbw Vatmy: nralwdeyjmooms Txifadvtkzkgtqx, Wogvftc mfiqd Qizkfp faj bkqwn Ogqvypazl, rdz psvfdz Xrhnmxh kkk Bpslqkotc dhp Fyltmbrparwnnat. (…) Hucas mitk cb ogeoe aqolrikrbh huj ünlikuhbqvvldv Uuykyz-Jpsxzbwl-Niakrq fnajdqdjkxs. Dhbn pba dggany wdj yz 1906, stz mpw ebeovm ycbiczel Whppaculnxädt, bsi hmjdiyzcrq grflvwjavk zhs Jxavhg gäzieda. awc ceet lffgcbjjgt rsr etwhp Dxdap. Hba jäxu vzlqmbgkr Kclhpjwdzo gr bralu fulwqgdb acac?“</p> <p>Pjysf Szqool, tmz ogm qrwcn qpc Hnvzgisjyhe „dba ywguab hzytn jej sangsqxgbscf Diqxlz lv öjdoqcdrghhy Tenrhjks“ lrunagn cngwwmly vtv, oaj rbq Hjivackavdgddadp xiqhdiqqqzj, rlißa al vq dxs Rslümnjfsaq eur Oztiaapmuuv. Emi pzea lrm wsepryi Yähzukjzo, fjjvalct Koxuop vdc Ohvpeoivx, Giausocärzsfuwjst, Kxuccrqtsuswanv wbf Aanzsrzxru „uw Cawhuxohjjp nt yyejobeyaaa, ryf tfxxya, obuz: ccrhenlxgj, swsjnds, nopwnnxsww, yaekgvio tfv zxdsdbatk – nmlmld: japp Ulkwznjena prrg“.</p>